Ob robu Gostinsko turističnega zbora je 14. novembra v Novi Gorici v okviru EU projekta promocije shem kakovosti potekal strokovni seminar „Zaščita tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil ter njihov potencial v gostinski ponudbi Slovenije“, ki ga je bilo moč spremljati tako v živo kot preko spleta.

Kot je v uvodu poudarila gostiteljica in moderatorica dogodka Ana Ahčin iz GIZ Kranjska klobasa, je bil namen dogodka razširiti zavedanje o zaščitenih proizvodih  in ciljih umeščanja proizvodov v sheme kakovosti hrane, s poudarkom na njihovem označevanju in kakovosti. O tem so iz razlilčnih vidikov spregovorili trije strokovnjaki, ki se z zaščitenimi proizvodi srečujejo vsak na svojem področju.

Uvodoma je sistem nacionalnih in EU shem kakovosti, postopke zaščite in registracije pri Evropski komisiji  pojasnila Vlasta Grašek iz Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dotaknila se je tudi prednosti zaščite, kjer je izpostavila predvsem velik poudarek na kakovosti, in slabosti, med katerimi je pogosto pereč predvsem majhen obseg proizvodnje. Povedala je, da se na nivoju EU trenutno pripravlja nova zakonodaja za geografske označbe in sheme kakovosti, ki bo prinesla nekatere novosti, povečala vlogo skupine proizvajalcev in še večji poudarek pri zaščitenih proizvodih usmerila na trajnostni vidik.

Besedo je nato prevzel Janez Kodila,  ki je kot direktor podjetja Kodila d.o.o. Markišavci in predsednik Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot zaščito tradicionalnih proizvodov predstavil še z vidika proizvajalca, ki razume pomen tradicije, kakovosti lokalnih surovin in visoke dodane vrednosti. V ponudbi svojega podjetja ima tako kar tri zaščitene proizvode, pri zaščiti katerih je sam aktivno sodeloval, Prekmurko gibanico, Prekmursko šunko ter Kranjsko klobaso. Verjame v zaščito, ki varuje pred zlorabo slovesa dobrega izdelka doma in v tujini,  in potencial tradicionalnih izdelkov. Gre namreč za izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki jo prepoznava tudi vse več kupcev, tako kot tudi znake zaščite, s katerimi so označeni.

Na koncu je o svojih izkušnjah in globokem prepričanju v potencial tradicionalnih lokalnih proizvodov v gostinstvu spregovorila še podpredsednica sekcije za gostinstvo pri  OZS Marcela Klofutar, ki vse to udejanja tudi v priznani Hiši Linhart. Izrazila je zadovoljstvo, da se je o tem začelo bolj aktivno razmišljati, ter upanje, da bo pomen tradicionalnih proizvodov, gastronomske dediščine ter lokalne kakovosti  med gostinci v bodoče še bolj prepoznan. Opaža namreč, da je v gostinskem sektorju   znanje in razumevanje zaščitenih proizvodov ter predvsem pomena certifikacija trenutno precej slabo, zato je dobro, da se o tem čim več govori. V okviru pomena tradicionalne gastronomske dediščine je izpostavila tudi idejo o sistematični uvedbi kulinarične diplomacije.

Nato je sledila kratka razprava, v katerem je bilo izpostavljena pomembnost sodelovanja med državo, proizvajalci in gostinci ter nujnost nadaljnjega dviga pripadnosti lokalni prehrani, v kateri zaščiteni tradicionalni proizvodi zavzemajo posebno mesto. Udeleženci so se strinjali, da gre za pomembna vprašanja, zato so zaključili z željo, da je potrebno temo na podoben način nasloviti tudi v bodoče.

posnetek seminarja si lahko ogledate na našem You Tube kanalu oz. na tej POVEZAVI.