EVROPSKE SHEME KAKOVOSTI
Evropske sheme kakovosti – zaščiteni okusi Evrope
Evropske sheme kakovosti so opredeljene z evropsko in nacionalno zakonodajo in omogočajo zaščito imena kmetijskih proizvodov in živil kot tudi njihove recepture in načina proizvodnje. Zaščita imena predstavlja prvo stopnjo v postopku označevanja zaščitenih živil, drugo pa uporaba evropske označbe kakovosti. Pravica do njene uporabe je vezana na certifikat, ki ga proizvajalec zaščitenega proizvoda pridobi s strani neodvisnega certifikacijskega organa v postopku presoje skladnosti. Z EU simbolom kakovosti Evropska unija in države članice po eni strani spodbujajo proizvajalce tradicionalnih kakovostnih izdelkov k ohranjanju tradicije njihove proizvodnje, po drugi strani pa potrošnikom omogočajo njihovo prepoznavanje in s tem kompetentno odločitev za kakovostno hrano z visoko dodano vrednostjo.
Evropske sheme/simboli kakovosti za kmetijske in živilske proizvode označujejo tri kategorije zaščitenih živil posebne kakovosti:
- živila z Zaščiteno označbo porekla (ZOP),
- živila z Zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in
- živila z Zajamčeno tradicionalno posebnostjo (ZTP).
Tri EU sheme in njihovi prepoznavni simboli
ZGO – Zaščitena geografska označba (Protected geographical indication – PGI)
Z evropsko označbo Zaščitena geografska oznaka (ZGO) so označeni kmetijski in živilski proizvodi, ki izvirajo iz oz. so vezani na neko geografsko območje – kraj, regijo ali državo – in imajo posebno kakovost, sloves ali neko drugo posebno značilnost, ki izhaja iz tega geografskega območja. Vsaj ena faza – bodisi proizvodnja, predelave ali prireja – mora potekati na tem območju.
Slovenski proizvodi z označbo ZGO:
Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Kranjska klobasa, Slovenski med, Prekmurska šunka, Štajerski hmelj, Jajca izpod Kamniških planin, Šebreljski želodec.
ZOP – Zaščitena označba porekla (Protected designation of origin – PDO)
Z evropsko oznako Zaščitena označba porekla (ZOP) z so označeni kmetijski in živilski proizvodi, ki imajo posebno kakovost, sloves ali neke druge posebne značilnosti, ki povsem izvirajo oz. izhajajo določenega geografskega prostora. Tam so pridelani in/oz. proizvedeni z uporabo specifičnega priznanega znanja in surovine, ki izvirata iz tega geograskega območja.
Slovenski proizvodi z označbo ZOP:
Nanoški sir, Tolminc, Bovški sir, Mohant, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Kočevski gozdni med, Kraški med, Piranska sol, Istrski pršut (skupna zaščita s Hrvaško) in oljčno olje Istra (skupna zaščita s Hrvaško), meso istrskega goveda – Boškarina (skupna zaščita s Hrvaško).
ZTP – Zajamčena tradicionalna posebnost (Traditional Specialities Guaranteed – TSG)
Z evropsko oznako Zaščitena tradicionalna posebnost (ZTP) so označeni kmetijski in živilski proizvodi, ki so proizvedeni iz tradicionalnih surovin, je zanje značilna tradicionalna sestava ali pa tradicionalen način pridelava oz. predelava oz. tradicionalna receptura.
Z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti se predvsem zaščiti receptura ali način proizvodnje, medtem ko proizvodnja ni geografsko omejena.
Slovenski proizvodi TSG:
Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača in Slovenska potica.
Pot do zaščite tradicionalnega proizvoda
Postopek zaščite kranjske klobase
Ustanovitev združenja proizvajalcev kranjske klobase
Slovenski proizvajalci so leta 2005 na podlagi Pravilnika o priznavanju skupin proizvajalcev posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil registrirali gospodarsko združenje proizvajalcev kranjske klobase – GIZ Kranjska klobasa. Cilj združenja je bil vključiti kranjsko klobaso v shemo kakovosti in zaščititi njeno ime z geografsko označbo, s tem pa bi tudi zagotovili ohranjanje tradicionalnega izdelovanja kranjske klobase in njenega izvirnega poimenovanja.
Priprava Specifikacije
GIZ Kranjska klobasa je v sodelovanju s pristojnimi strokovnjaki leta 2006 začela pripravljati specifikacijo, enotni dokument, ki je osnova za nadaljevanje postopkov v procesu zaščite proizvoda, tako na nacionalnem nivoju kot na nivoju EU.
Specifikacija je osnovni dokument za zaščito izdelka, ki mora vsebovati jasne podatke o povezanosti izdelka z ozemljem (opredelitev geografskega območja), zgodovinska dejstva, povezana z izdelkom in imenom, ter natančno predpisano recepturo in proizvodni postopek po korakih, vključno z zahtevami glede fizikalnih, kemijskih in organoleptičnih lastnosti, ki jih proizvod mora dosegati.
Del Specifikacije so lahko tudi posebne zahteve glede označevanja zaščitenega proizvoda ali pa so določene z internim Pravilnikom skupine proizvajalcev. Pri kranjski klobasi je bilo določeno, da vsi certificirani proizvajalci uporabljajo enotni način označevanja na pasici ali etiketi – kolektivno znamko (logotip) “Kranjska klobasa-zašpiljeno dobra”, simbol kakovosti ZGO in logotip proizvajalca.
Potrditev Specifikacije Kranjska klobasa in pravica do uporabe nacionalnega simbola kakovosti (ZGO)
Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je Specifikacijo potrdilo leta 2008 v skladu s Pravilnikom o postopkih za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil in z objavo Pravilnika o kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo v Uradnem listu. S tem je bila kranjska klobasa umeščena v sheme kakovosti hrane, s statusom izdelka, ki je na nacionalni ravni zaščiten z geografsko označbo.
Vpis skupine proizvajalcev v register proizvajalcev zaščitenega proizvoda (pri MKGP) in začetek certificiranja proizvajalcev
S potrditvijo Specifikacije in vpisom skupine proizvajalcev kranjske klobase GIZ kranjska klobasa v nacionalni register je bil izpolnjen pogoj za vključevanje proizvajalcev v postopek certificiranja.
Nosilec (skupinskega) certifikata Kranjske klobase je GIZ Kranjska klobasa, ki je v okviru svojega delovanja pristojen za nadzor nad kakovostjo izdelka v postopkih rednih letnih presoj v obratih proizvajalcev, neodvisno zunanjo presojo pa izvaja pooblaščeni certifikacijski organ.
Certificirani proizvajalci po zaključenem postopku certificiranja dobijo pravico do uporabe poimenovanja izdelka (kranjska klobasa) in pravico (ter dolžnost) označevanja izdelka s simbolom kakovosti zaščitena geografska označba.
Postopek za zaščito KK na ravni EU in pravica do uporabe evropskega simbola kakovosti
GIZ Kranjska klobasa je po zaključenem postopku na nacionalni ravni v sodelovanju z MKGP leta 2009 začel postopek za zaščito imena »kranjska klobasa« še na EU nivoju.
Ministrstvo je vlogo za registracijo Kranjske klobase na nivoju EU v presojo Evropski komisiji posredovalo marca 2009. Evropska komisija je sprva ocenila, da vloga za Kranjsko klobaso ne izpolnjuje zahtev za zaščito kmetijskih pridelkov, a je Slovenija v nadaljevanju uspela dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina znotraj Habsburške monarhije in da ima Kranjska klobasa že vse od druge polovice 18. stoletja sloves slovenskega proizvoda.
Komisija je nato februarja 2012 v Uradnem listu Evropske unije objavila Povzetek vloge za Kranjsko klobaso. Nanjo so ugovarjale Avstrija, Nemčija in Hrvaška, sledila so pogajanja, ki so se zaključila konec leta 2014.
Januarja 2015 je bilo ime »Kranjska klobasa« vpisano v register zaščitenih proizvodov (ZGO) na nivoju EU (Izvedbena uredba komisije (EU) 2015/11). Z objavo registracije Kranjske klobase je Evropska komisija Kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Avstrijskim in nemškim proizvajalcem je še naprej omogočena uporaba nekaterih imen, medtem ko je določeno 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko na Hrvaškem še uporabljata izraza kranjska oziroma kranjska kobasica.
Z registracijo zaščite imena na EU nivoju so certificirani proizvajalci pridobili pravico do uporabe EU simbola kakovosti in edini na skupnem evropskem trgu lahko uporabljajo zaščiteno ime Kranjska klobasa.
Postopek za mednarodno zaščito kolektivne znamke
Maja 2017 je GIZ Kranjska klobasa vložil še vlogo za mednarodno zaščito kolektivne znamke »Kranjska klobasa/zašpiljeno dobra« na trgih Makedonije, Črne Gore in Srbije. Mednarodna zaščita znamke na omenjenih trgih je bila odobrena leta 2018 in objavljena v WIPO Gazette št.43/2018.


